Kibernetska varnost v svetu kriptovalut

Predstavljajmo si, da prejmemo sporočilo od podjetja, pri katerem kupujemo kriptovalute. Opozarja na sumljivo prijavo in nas poziva, naj račun takoj zavarujemo. Odpremo povezavo, vnesemo prijavne podatke in tudi potrditveno kodo. Vse deluje kot običajen varnostni pregled. Toda sporočila ni poslala naša menjalnica. Povezava je vodila na goljufivo spletno stran in naše podatke je pravkar pridobil napadalec.

V drugi situaciji imamo kriptovalute v lastni strojni denarnici. Ključi so zaščiteni v napravi in obnovitvene fraze nismo nikomur zaupali. Kljub temu lahko izgubimo del sredstev, če pri uporabi blockchain aplikacije sami odobrimo škodljivo operacijo. Napadalcu namreč ni treba pridobiti našega ključa. Dovolj je, da nas prepriča, da škodljivo operacijo podpišemo sami.

Kibernetska varnost v svetu kriptovalut zato obsega več kot le izbiro denarnice. Razumeti moramo, kako zaščititi dostop do računa, kaj omogoča razpolaganje z našimi sredstvi in kakšne posledice ima lahko potrditev določene operacije. Prav razumevanje teh razlik nam bo pomagalo prepoznati situacije, ko ima lahko na videz običajen korak resne finančne posledice.

Varnost blockchaina in varnost naših sredstev

Ko se pojavi novica o ukradenih kriptovalutah, hitro nastane vtis, da je nekdo vdrl v celoten blockchain. V resnici pa gre lahko za več različnih dogodkov. Napaden račun pri ponudniku, razkrit zasebni ključ ali napaka v aplikaciji niso isto kot odpoved pravil samega omrežja. Za uporabnika se lahko vse te situacije končajo z izgubo denarja, vendar zahtevajo drugačno preprečevanje in tudi drugačen odziv.

Varnost je zato koristno razumeti v več plasteh. Eno tvori blockchain omrežje in njegova pravila. Druge predstavljajo aplikacije, pametne pogodbe in podjetja, prek katerih upravljamo kriptovalute. Nič manj pomembni niso naš e-poštni predal, telefon, računalnik, prijavni podatki in način odobravanja operacij. Dobra zaščita ene plasti namreč ne nadomesti zaščite drugih.

Pomembno je tudi, kdo upravlja ključe. Pri hrambi pri ponudniku ščitimo dostop do svojega računa in se hkrati zanašamo na varnost in delovanje tega podjetja. Pri lastni denarnici prevzamemo odgovornost za upravljanje ključev in varnostnih kopij. Delitev na strojne in programske denarnice je pri tem nekaj drugega kot razlikovanje glede na to, ali ključe upravljamo sami ali jih zaupamo ponudniku. Tudi programska denarnica lahko omogoča lastno hrambo.

Izbira načina hrambe bi zato morala ustrezati temu, kar razumemo in kar zmoremo dolgoročno upravljati. Bolj zapletena nastavitev za posameznika ni nujno varnejša, če pozneje ne zna obnoviti dostopa ali prepoznati morebitne napake.

Ko je napad videti kot pomoč

Phishing je goljufija, pri kateri se napadalec izdaja za zaupanja vredno osebo ali storitev, da bi pridobil občutljive podatke ali človeka pripravil do nevarnega dejanja. V svetu kriptovalut lahko gre za lažno e-pošto menjalnice, ponarejeno aplikacijo ali sporočilo domnevne podpore denarnice. Goljuf se lahko oglasi tudi po telefonu ali prek zasebnega sporočila na družbenem omrežju.

Predstavljajmo si obvestilo, da moramo v tridesetih minutah prenesti sredstva v „varno denarnico“. Navodilo lahko spremljajo naše ime, znan logotip in verodostojno zveneča razlaga. Odločilno pa je, kdo nadzoruje ciljni naslov in ali smo zahtevo preverili neodvisno od prejetega sporočila. Če nam je mesto za shranjevanje sredstev določil goljuf, mu lahko svoja sredstva pošljemo sami.

Podobno deluje zahteva po „preverjanju“ obnovitvene fraze. Trezor na primer izrecno opozarja, da je njegova podpora ne potrebuje in da je uporabnik ne sme nikomur zaupati. Profesionalen videz sporočila pri tem ni dokaz njegovega dejanskega izvora. Umetna inteligenca danes omogoča ustvarjanje prepričljivih besedil in posnemanje glasu ali slike. Jezikovne napake so tako lahko opozorilni znak, njihova odsotnost pa verodostojnosti sporočila ne potrjuje.

Praktična obramba je prekiniti pot, ki nam jo je pripravil napadalec. Namesto klika na povezavo v sporočilu odpremo znano aplikacijo ali preverjen naslov storitve in morebitno težavo preverimo neposredno tam. Podporo za stranke kontaktiramo prek njenih uradnih kanalov. Niti HTTPS niti simbol varne povezave ne potrjujeta verodostojnosti upravljavca. Šifrirano povezavo namreč lahko uporablja tudi goljufiva spletna stran.

E-poštni predal je del zaščite računa

Pri zavarovanju naložbene aplikacije zlahka spregledamo e-poštni predal, prek katerega obnavljamo dostop. Če ga nekdo prevzame, lahko prejme varnostna obvestila ali sproži ponastavitev gesla pri povezanih storitvah. Možnosti napadalca so odvisne od konkretne zaščite, vendar je zaščita e-poštnega predala pomemben del celotnega sistema.

Za vsak pomemben račun je smiselno uporabljati dolgo in edinstveno geslo. Ponovna uporaba istega gesla povezuje varnost različnih storitev. Uhajanje podatkov pri eni od njih lahko tako ogrozi tudi druge. Upravitelj gesel pomaga ustvarjati in hraniti različne dostopne podatke, ne da bi si jih morali vse zapomniti. Tudi sam upravitelj gesel pa potrebuje močno zaščito in premišljen način obnove dostopa.

Naslednja plast zaščite je večfaktorsko preverjanje pristnosti, ki poleg gesla uporablja še drug način dokazovanja identitete. Enkratna koda iz aplikacije za preverjanje pristnosti praviloma nudi boljšo zaščito kot SMS, vendar jo lahko tudi vnesemo na lažni strani. Kjer storitev podpira pravilno implementirane dostopne ključe (passkeys) ali varnostne ključe standarda FIDO, je mogoče doseči zaščito, ki je odpornejša proti phishingu. Nobena od teh metod pa ne odpravi vseh tveganj, povezanih z računom.

Del zaščite mora biti tudi možnost varne obnove dostopa. Izguba telefona ali varnostnega ključa nas ne bi smela presenetiti šele takrat, ko se dejansko zgodi. Rezervne kode hranimo v skladu z navodili storitve na zaščitenem mestu. Potrditveno kodo vnesemo le pri operaciji, ki smo jo sami začeli v preverjeni storitvi. Nikoli je ne zaupamo človeku, ki nas je nepričakovano poklical.

Obnovitvena fraza ima drugačno vlogo kot geslo

Geslo za aplikacijo, PIN strojne denarnice in obnovitvena fraza niso zamenljivi podatki. Geslo ali PIN lahko ščiti uporabo določene aplikacije ali naprave. Zasebni ključ omogoča ustvarjanje digitalnih podpisov, potrebnih za razpolaganje s sredstvi. Pri običajnih denarnicah, ki temeljijo na seedu, pa obnovitvena fraza služi kot varnostna kopija, iz katere je mogoče ustrezne ključe znova izpeljati.

To pojasnjuje, zakaj je razkritje obnovitvene fraze tako resno. Napadalec, ki pridobi potrebno varnostno kopijo, lahko denarnico obnovi na drugi napravi. Pri tem mu ni treba poznati PIN-a prvotne naprave. Pri nekaterih nastavitvah je za obnovo potreben še dodaten podatek, na primer passphrase, ali več delov varnostne kopije. Natančna pravila so odvisna od uporabljene rešitve in jih je treba razumeti še pred shranjevanjem večjega obsega sredstev.

Pri standardni lastni hrambi je razumna osnova hraniti varnostno kopijo zunaj običajnega digitalnega okolja. Fotografija v telefonu, nešifriran dokument ali zapisek, sinhroniziran v oblak, predstavljajo dodatne možnosti za njeno krajo. Hkrati mora varnostna kopija ostati berljiva in zaščitena pred izgubo ali poškodbo. Varnost tu ne pomeni le preprečiti nepooblaščen dostop, temveč tudi ohraniti možnost obnove denarnice.

Upravljanje varnostnih kopij je zato pomembno tudi z vidika dedovanja. Varnostna kopija, shranjena tako, da je nihče nepoklican ne najde, nam ne pomaga, če je po izgubi naprave ne najdemo niti sami. Vnaprej premišljena navodila lahko povežejo zaščito premoženja za časa življenja z možnostjo njegovega upravičenega prenosa. Same obnovitvene fraze pa zaradi tega ni treba pošiljati družini po e-pošti.

Kaj zmore strojna denarnica

Strojna denarnica, na primer češki Trezor, loči delo z zasebnimi ključi od običajnega telefona ali računalnika. Pri pravilno uporabljeni napravi poteka podpisovanje znotraj denarnice in ključi se ne pošiljajo v povezano aplikacijo. S tem se zmanjša tveganje njihove kraje prek zlonamerne programske opreme v računalniku. Sama sredstva pri tem ostajajo evidentirana na blockchainu. Naprava ščiti tisto, kar je potrebno za njihovo upravljanje.

Ta zaščita pa ne pomeni, da bo vsaka potrjena operacija v našem interesu. Če sami odobrimo prenos napadalcu ali nevarno dovoljenje, je lahko podpis tehnično pravilen, pa ima vseeno škodljive posledice. Zato je pomembno preverjati podatke na zaupanja vrednem zaslonu naprave in razumeti, kaj potrjujemo. Pri zapletenejših operacijah se poleg tega razlikuje, kako razumljivo jih zna določena denarnica prikazati.

Strojno denarnico si lahko torej predstavljamo kot orodje, ki ščiti postopek podpisovanja. Odločitev, kaj bomo podpisali, pa ostaja na nas. Če vmesnik prikazuje le nerazumljive podatke ali zahteva ne ustreza nameravanemu dejanju, je varen postopek operacijo ustaviti in preveriti njen pomen. Tudi draga naprava tega preverjanja ne nadomesti. Prav tako nas ne zaščiti, če obnovitveno frazo sami vnesemo na goljufivo spletno stran.

Digitalni podpis lahko pomeni tudi dovoljenje

Pri uporabi blockchain aplikacij ne potrjujemo nujno le takojšnjega prenosa. Nekateri žetoni zahtevajo, da pametni pogodbi najprej dovolimo razpolaganje z določeno količino naših žetonov. Takšno dovoljenje, imenovano approval, je lahko običajen del decentralizirane menjave. Pomembno pa je, komu ga podelimo in kakšen je njegov obseg.

Vzemimo modelno situacijo, ko želimo zamenjati žetone v vrednosti petdeset evrov, aplikacija pa zahteva možnost razpolaganja z bistveno večjo količino. Razlika med nameravanim poslom in obsegom zahtevanega dovoljenja je razlog za preverjanje. Če škodljivi pametni pogodbi podelimo neomejeno dovoljenje, lahko ogrozimo tudi druge žetone, na katere se soglasje nanaša. To pa ne pomeni samodejno dostopa do vseh sredstev na vseh blockchainih.

Razlikovati je treba tudi med povezavo denarnice, podpisom sporočila in odobritvijo določenega dovoljenja. Sama običajna povezava denarnice s spletno stranjo praviloma ne pomeni, da spletna stran pridobi pravico razpolagati z našimi sredstvi. Naknadni podpis pa ima lahko drugačen učinek, in to tudi takrat, ko za operacijo ravno ne plačamo omrežne provizije. Zaprtje strani poleg tega ne prekliče nujno prej podeljenega dovoljenja za razpolaganje z žetoni. Prekinitev povezave z aplikacijo in preklic soglasja sta dve različni dejanji.

Iz tega izhaja koristna navada: pred vsako potrditvijo preverimo, ali zahtevana operacija ustreza temu, kar smo dejansko želeli narediti. Če ne razumemo prejemnika, pogodbe, zneska ali obsega soglasja, operacije ne potrdimo. Starejša dovoljenja je pri podprtih omrežjih mogoče preverjati in preklicati s pomočjo preverjenih orodij. Tudi njihov naslov pa moramo preveriti. Domnevna storitev za „čiščenje denarnice“ je namreč lahko še ena goljufiva past.

Pri prenosu sta odločilna naslov in omrežje

Kriptovalutni naslovi so dolgi, zato jih pri običajni uporabi pogosto kopiramo. Prav na to navado meri napad, imenovan address poisoning. Goljuf v zgodovino transakcij vstavi naslov, podoben tistemu, ki smo ga že uporabili, in računa na to, da ga bomo naslednjič kopirali. Začetek in konec naslova sta lahko videti znana, medtem ko je njegov srednji del drugačen in naslov v resnici pripada nekomu drugemu. Sama takšna dohodna transakcija pri tem ne pomeni, da je prišlo do uhajanja naših ključev.

Naslov zato pridobimo iz preverjenega vira prejemnika in ga pred potrditvijo preverimo v celoti. Zgodovina transakcij ne bi smela služiti kot samodejno zaupanja vreden imenik. Pri novem prejemniku lahko pomaga poskusni prenos majhnega zneska in nato preverjanje njegovega prejema. Upoštevati pa je treba transakcijsko provizijo in morebitni minimalni znesek, potreben za pripis pologa. Niti uspešen preizkus pri tem ne nadomesti preverjanja podatkov pri naslednjem večjem prenosu.

Poleg naslova se morata ujemati tudi sredstvo in blockchain omrežje. Nekateri žetoni obstajajo na več omrežjih in prejemna storitev morda ne podpira vseh. Enako videti naslov zato sam po sebi ne zagotavlja pravilne dostave sredstev. Pred pošiljanjem vedno preberemo aktualna navodila prejemnika, vključno z morebitnim dodatnim identifikatorjem, na primer memo ali tag. Napačnega prenosa morda ni mogoče popraviti, morebitna obnova sredstev pa je lahko podvržena dodatnim pogojem.

Pomemben del zaščite tako predstavlja nekaj trenutkov, namenjenih preverjanju pred potrditvijo transakcije. Pri običajnem plačilu smo navajeni preverjati številko računa in znesek. Pri kriptovalutah temu dodamo še omrežje, vrsto sredstva in morebitne dodatne zahteve.

Varnost zahteva tudi zaščito naprav in pravilne navade

Računalnik, telefon in spletni brskalnik predstavljajo okolje, v katerem upravljamo račune in denarnice. Redne posodobitve odpravljajo znane varnostne ranljivosti, zato bi morale biti običajen del njihovega vzdrževanja. Podobno pomembno je izogibati se namestitvi neznanih programov in nepotrebnih razširitev brskalnika. Aplikacijo denarnice poiščemo prek preverjene spletne strani njenega razvijalca in preverimo njenega dejanskega izdajatelja.

Izrazit opozorilni znak je nezaželena ponudba pomoči, ki zahteva oddaljen dostop do naprave. Človek, ki se izdaja za naložbenega svetovalca, lahko med domnevno „nastavitvijo naložbe“ spremlja naš zaslon, nas pripravi do potrjevanja plačil ali pridobi druge občutljive podatke. Češka policija na ta postopek pri kriptovalutnih goljufijah večkrat opozarja.

Pri dejavnejši uporabi kriptovalut je mogoče tudi ločiti dolgoročno hranjeno premoženje od sredstev, namenjenih preizkušanju posameznih aplikacij. Namen je omejiti vrednost sredstev, izpostavljenih določeni napaki. Ta delitev pa mora ustrezati dejanskemu načinu upravljanja ključev. Dodaten račun, ustvarjen iz iste razkrite obnovitvene fraze, njene kompromitacije ne reši. Prav tako več denarnic na napadenem računalniku ne predstavlja nujno neodvisne zaščite.

Ko donos obstaja le na zaslonu

Del kriptovalutnih goljufij poteka brez kraje gesla in brez napada na denarnico. Storilec človeka prepriča, da sam pošilja denar na domnevno naložbeno platformo. V aplikaciji nato žrtev spremlja naraščajoče stanje, ki pa morda ne ustreza nobenim dejanskim sredstvom. Ko želi denar dvigniti, pride zahteva za dodatno plačilo za odblokiranje računa, preverjanje istovetnosti ali domnevni davek.

Predstavljajmo si, da smo vložili trideset tisoč kron in po nekaj tednih na računu vidimo vrednost šestdeset tisoč. Sama številka na zaslonu pa ne pojasni, kdo sredstva hrani in ali jih je mogoče dejansko dvigniti. Celo začetni dvig majhnega zneska je lahko del grajenja zaupanja. Nadaljnji polog lahko tako le poglobi izgubo, namesto da bi omogočil pridobitev obljubljenega donosa.

Pri presoji storitve moramo zato poznati njenega dejanskega upravljavca, pogoje in način ravnanja s sredstvi. Obljuba zajamčenega visokega donosa, pritisk k hitri odločitvi ali navodilo, naj naložbo skrivamo pred okolico, so razlog za previdnost in temeljito preverjanje ponudbe. Niti varno upravljanje denarnice nas namreč samo po sebi ne zaščiti pred pošiljanjem denarja v goljufiv projekt.

Kako se odzvati ob sumu na napad

Prvi odziv je odvisen od tega, kaj se je dejansko zgodilo. Prenehamo slediti navodilom sumljive osebe in nadaljnje korake izvajamo izključno prek preverjenih kanalov. Če sumimo, da je računalnik napaden, račune zavarujemo z druge, zaupanja vredne naprave. Pri ogroženem računu spremenimo dostopne podatke, preverimo aktivne prijave in razpoložljive varnostne nastavitve. Nemudoma tudi kontaktiramo ponudnika storitve in ga prosimo za pomoč pri omejitvi nepooblaščenega dostopa. Če se goljufija nanaša tudi na bančno plačilo ali plačilno kartico, se obrnemo tudi na banko.

Pri lastni denarnici je pomembno razlikovati med škodljivim dovoljenjem in uhajanjem ključev. Sumljivo soglasje bo morda treba preklicati na ustreznem omrežju. Če pa je nekdo pridobil obnovitveno frazo ali zasebni ključ, njegovega dostopa ne odpravita niti preklic soglasja niti sprememba gesla aplikacije. V takem primeru je treba prenehati uporabljati ogroženo denarnico in morebitna preostala sredstva varno prenesti v novo, neodvisno ustvarjeno denarnico.

Nova denarnica v takšni situaciji pomeni resnično nove ključe in varno varnostno kopijo, ustvarjeno v zaupanja vrednem okolju. Zgolj dodajanje novega računa pod istim seedom ne zadošča. Konkreten postopek pa je odvisen od omrežja in načina napada. Če dohodna sredstva takoj izginjajo, je za tem lahko avtomatiziran program napadalca. Nadaljnje pošiljanje kriptovalute za transakcijske provizije lahko nato vodi le do nadaljnjih izgub. Takšno situacijo zato rešujemo v skladu s preverjenimi navodili podpore zadevne denarnice.

Hkrati je pomembno ohraniti dokaze. Koristni so naslovi, identifikatorji transakcij, zneski, časi, spletni naslovi in vsa komunikacija. Incident prijavimo prizadeti storitvi, ob sumu kaznivega dejanja pa tudi češki policiji. Javno sledljivo gibanje sredstev na blockchainu lahko pomaga preiskavi, samo po sebi pa ne zagotavlja njihovega vračila. Posebna previdnost je na mestu tudi pri ljudeh, ki se nato oglasijo z obljubo „reševanja kriptovalut“ za plačilo vnaprej. Na podobne nadaljnje goljufije opozarja tudi FBI.

Varnost kot del vsakdanje uporabe

Pred potrditvijo vsake operacije si je vredno zastaviti nekaj preprostih vprašanj:

• – Ali smo to operacijo začeli sami in smo v preverjeni aplikaciji ali na pravi spletni strani?
• – Ali razumemo, kaj se bo zgodilo z našimi sredstvi?
• – Ali prejemnik, celoten naslov, sredstvo, omrežje in znesek ustrezajo našemu namenu?
• – Ali podeljujemo le dovoljenje, ki ga nameravana operacija potrebuje?
• – Ali so naši ključi, obnovitvena fraza in potrditvene kode še vedno zaščiteni?
• – Ali imamo varen in razumljiv način obnove dostopa?

Zaključek

Kriptovalute lahko človeku dajo večji nadzor nad digitalnim premoženjem. S to možnostjo pa je povezana tudi odgovornost za način, kako ščiti dostop do svojih sredstev in preverja posamezne operacije. Niti varnost blockchaina niti kakovostna strojna denarnica sama po sebi ne rešita razkrite obnovitvene fraze, napadenega računa ali škodljivega dovoljenja, ki ga odobrimo sami.

Učinkovita zaščita zato temelji na kombinaciji ustreznih orodij in vsakodnevnih navad. Edinstvena gesla, večfaktorsko preverjanje pristnosti, varno shranjene varnostne kopije in dosledno preverjanje transakcij pomagajo omejevati različne vrste tveganj. Enako pomembno pa je znati se ustaviti, če nam neka zahteva nima smisla, in jo preveriti neodvisno od človeka ali sporočila, ki nas je do nje pripeljalo.

Zaščita mora delovati tudi ob izgubi telefona, menjavi naprave ali obnovi dostopa. Najboljša rešitev za posameznega uporabnika je zato tista, ki jo razume in jo zna dolgoročno uporabljati. Posvetiti čas njeni pravilni nastavitvi je enako pomembno kot odločanje o samem nakupu kriptovalut.

To besedilo je namenjeno zgolj informativnim in izobraževalnim namenom ter ne predstavlja naložbenega svetovanja. Kriptosredstva so volatilna in lahko izgubite celoten vloženi znesek.