Education
november 3, 2026

Kaj določa cene kriptovalut?

Ena kriptovaluta stane nekaj centov, druga tisoče evrov. Medtem ko se ena postopoma draži, se lahko cena druge v nekaj urah močno spremeni. Sam pogled na ceno pa ne zadostuje za razumevanje tega, kako trg vrednoti posamezno sredstvo in kako enostavno ga je mogoče prodati.


Cena kriptovalute nastaja pri trgovanju. Nanjo vplivajo količina razpoložljivih kovancev ali žetonov, zanimanje kupcev in pripravljenost imetnikov za prodajo. Pomembno je tudi, kako velik posel lahko trg sprejme brez izrazitega premika cene. Če razumemo te povezave, lažje ločimo ceno enega žetona od vrednotenja celotne ponudbe v obtoku in razumemo, zakaj ista novica nima vsakič enakega vpliva na trg.


Cena nastaja pri poslu


Na borzi s knjigo naročil se srečujejo ponudbe za nakup in prodajo. Kupec določi, koliko je pripravljen plačati, prodajalec pa ceno, po kateri želi prodati. Posel se izvede v trenutku, ko se njune cenovne predstave srečajo. Knjiga naročil prikazuje še neizvršena naročila, zgodovina poslov pa že izvedene transakcije.


Pogosto slišimo, da cena raste, ker je več kupcev kot prodajalcev. Vsak izvedeni posel pa zahteva obe strani. Odločilni sta predvsem količina, s katero želijo trgovati, in njihova pripravljenost sprejeti razpoložljive cene.


Če kupci postopoma izkoristijo najcenejše prodajne ponudbe in želijo še naprej kupovati, lahko nadaljnji posli potekajo po višjih cenah. Pri nujnih prodajah pa lahko postopoma izginjajo najvišje nakupne ponudbe in cena pada. En velik udeleženec ima tako lahko na trg večji vpliv kot veliko malih vlagateljev.


Številka na zaslonu lahko poleg tega predstavlja ceno zadnjega posla ali okvirni podatek, sestavljen iz več trgov. Zato ne ustreza nujno ceni, po kateri je mogoče v tem trenutku kupiti ali prodati celotno želeno količino kriptovalute.


Pri konkretnem poslu so pomembni trenutne ponudbe, njegova velikost in provizije. Razlika med najboljšo nakupno in prodajno ponudbo se imenuje spread.


Z isto kriptovaluto se lahko na različnih trgovalnih platformah trguje po nekoliko različnih cenah. K njihovemu približevanju prispeva arbitraža, torej izkoriščanje cenovnih razlik med trgi. Provizije, hitrost prenosov in drugi stroški pa pomenijo, da sama cenovna razlika še ne zagotavlja dosegljivega dobička.


cryptocurrency_supply_and_demand

Ponudba ni le skupno število žetonov


Pri ponudbi kriptovalut je treba razlikovati med največjo količino, številom enot v obtoku in količino, ki je dejansko ponujena za prodajo. Imetnik ima lahko kovance v svoji denarnici, vendar jih po trenutni ceni morda ne želi prodati. Podatek o ponudbi v obtoku zato sam po sebi ne pove, koliko kriptovalute je mogoče v tem trenutku kupiti po ceni, navedeni na borzi.


Bitcoin ima po trenutnih pravilih protokola končno omejitev približno 21 milijonov kovancev. Novi bitcoini nastajajo po vnaprej določenem tempu, ki se postopoma zmanjšuje.


Tako imenovani halving zmanjša količino novih bitcoinov, ki se izplačajo za izkopani blok, in s tem tudi tempo njihovega izdajanja. Ne prepolovi pa že obstoječe količine bitcoinov niti stanj v denarnicah. Omejena ponudba hkrati sama po sebi ne zagotavlja rasti cene. Pomembno je, ali zanimanje za kriptovaluto ostaja.


Druge kriptovalute imajo lahko drugačna pravila. Novi žetoni lahko nastajajo na primer kot nagrade za zavarovanje omrežja. Del prej ustvarjenih enot je lahko začasno zaklenjen in nato sproščen.


Nekateri projekti uporabljajo tudi sežiganje žetonov, pri katerem jih trajno izločijo iz uporabne ponudbe. Samo sežiganje pa še ne pomeni, da se skupna količina žetonov zmanjšuje, če hkrati nastajajo novi.


Za razumevanje cene je zato pomembno spremljati tudi razvoj ponudbe skozi čas. Načrtovano sproščanje žetonov lahko poveča količino, ki je na voljo za prodajo. Njegov vpliv na ceno pa je odvisen od vedenja imetnikov in povpraševanja. Vnaprej znan dogodek lahko trgovci poleg tega upoštevajo že pred njegovo izvedbo.


Povpraševanje oblikujeta uporaba in pričakovanja


Zanimanje za kriptovaluto lahko izhaja iz njene praktične uporabe. Nekdo jo potrebuje za prenos vrednosti ali plačilo omrežnin, drugi jo želi dolgoročno imeti. Tretji kupec pričakuje, da jo bo pozneje prodal po višji ceni. Na istem trgu se tako srečujejo različne motivacije in naložbeni horizonti.


Na povpraševanje lahko vplivajo tehnične izboljšave omrežja, dostopnost novih storitev ali naložbenih produktov, zaupanje v nadaljnji razvoj in pozornost na družbenih omrežjih.


Lažji dostop do kriptovalute lahko pritegne nove zainteresirane, medtem ko lahko izguba zaupanja zmanjša pripravljenost za nakup. Napoved nove funkcije pa samodejno ne pomeni rasti cene. Trg lahko dvomi o njeni dejanski uporabi ali pa njeno korist pričakuje že vnaprej.


Predstavljajmo si projekt, ki napove sodelovanje z znanim podjetjem. Za presojo pomena takšne novice je treba vedeti, kaj bo sodelovanje dejansko prineslo in ali ustvarja razlog za uporabo konkretnega žetona.


Samo zanimanje za tehnologijo namreč še ne pojasni, zakaj bi moralo povpraševanje po določenem žetonu rasti. Podobno tudi število ljudi, ki spremljajo projekt, ne ustreza količini denarja, ki so ga pripravljeni plačati za njegove žetone.


crypto-market-liquidity-and-depth

Likvidnost odloča o ceni našega posla


Likvidnost izraža, kako enostavno je mogoče sredstvo kupiti ali prodati brez izrazitega vpliva na njegovo ceno. Na likvidnem trgu je običajno dovolj nasprotnih strani za nameravano velikost posla, razlika med nakupno in prodajno ceno pa je običajno manjša.


Pomembna je tudi sposobnost trga, da sproti dopolnjuje ponudbe in ohranja dovolj nasprotnih strani tudi ob povečanem zanimanju za trgovanje.


Vpliv razpoložljivih ponudb kaže preprost primer. Predpostavimo, da so na modelni borzi naslednja prodajna naročila. Med nakupom se ne spreminjajo, zaradi preglednosti pa provizije izpustimo.


100 žetonov

Cena na žeton: 10,00 EUR
Cena za celotno količino: 1.000 EUR


200 žetonov

Cena na žeton: 10,10 EUR
Cena za celotno količino: 2.020 EUR


200 žetonov

Cena na žeton: 10,40 EUR
Cena za celotno količino: 2.080 EUR


Če želimo takoj kupiti 500 žetonov in sprejmemo vse navedene ponudbe, bomo skupaj plačali 5.100 evrov. Povprečna nakupna cena bo 10,20 evra na žeton, čeprav je bila na začetku najboljša prodajna ponudba 10 evrov.


Zadnji del nakupa se izvede po 10,40 evra. V povprečju torej kupimo za dva odstotka dražje od prvotno razpoložljive najboljše cene.


Ta razlika med pričakovano in dejansko doseženo ceno se imenuje cenovni zdrs ali slippage. Pri večjem naročilu lahko nastane zato, ker se posel postopoma izvaja proti ponudbam na več cenovnih ravneh. V praksi se lahko cene poleg tega spreminjajo tudi med samim izvajanjem naročila.


Visok obseg trgovanja v zadnjem dnevu pri tem sam po sebi ne zagotavlja, da bomo prav zdaj enostavno prodali večjo količino kriptovalute. Obseg opisuje preteklo aktivnost, za nov posel pa potrebujemo trenutno razpoložljive nasprotne strani.


Tudi obsežna knjiga naročil morda ne zadostuje, če so ponudbe zgoščene daleč od trenutne cene. Bistvena je predvsem količina, ki je na voljo v njeni bližini.


Kaj izraža tržna kapitalizacija


Tržna kapitalizacija, pogosto imenovana z angleškim izrazom market cap, pomaga primerjati velikost posameznih kriptovalut.


Izračuna se kot zmnožek cene ene enote in števila enot v obtoku. Za smiselno primerjavo je treba uporabljati primerljive podatke o ponudbi in ceni. Sama kapitalizacija pa ne določa, ali je kriptovaluta podcenjena, kakovostna ali varna.


Tržna kapitalizacija = cena enega žetona × število žetonov v obtoku


Predstavljajmo si kriptovaluto s 100 milijoni žetonov v obtoku in ceno 10 evrov. Njena tržna kapitalizacija znaša eno milijardo evrov. Če se pri enaki količini žetonov cena zviša na 11 evrov, kapitalizacija doseže 1,1 milijarde evrov.


Razlika 100 milijonov evrov pa ne pomeni, da so morali vlagatelji ravno toliko denarja na novo vložiti v nakupe.


Spremenjena tržna cena se pri izračunu uporabi za vse enote v obtoku, vključno s tistimi, s katerimi se sploh ni trgovalo. Kapitalizacija zato ne predstavlja vsote zgodovinskih naložb niti denarne rezerve, ki bi jo imetniki lahko skupaj dvignili.


Prav tako ni mogoče predpostavljati, da bi vsi lahko prodali svoje žetone po zadnji objavljeni ceni. Obsežne prodaje bi postopoma izčrpale razpoložljive nakupne ponudbe in bi lahko ceno zniževale.


Prav tu se tržna kapitalizacija povezuje z likvidnostjo. Visoko vrednotenje samo po sebi ne pove, koliko denarja je mogoče dejansko dobiti s prodajo večje količine kriptovalute.


Cena enote lahko poleg tega ustvarja zavajajoč vtis, da ima žeton za nekaj centov več prostora za rast kot žeton za več sto evrov. Pomembna pa je tudi količina žetonov v obtoku. Razliko prikazuje naslednja modelna primerjava.


Cena enega žetona

Kriptovaluta A: 0,01 EUR
Kriptovaluta B: 100 EUR


Število žetonov v obtoku

Kriptovaluta A: 100 milijard
Kriptovaluta B: 1 milijon


Tržna kapitalizacija

Kriptovaluta A: 1 milijarda EUR
Kriptovaluta B: 100 milijonov EUR


Kriptovaluta A ima precej nižjo ceno enega žetona, vendar je njena ponudba v obtoku ovrednotena desetkrat višje.


Če bi njena cena pri enakem številu žetonov zrasla na en evro, bi to ustrezalo tržni kapitalizaciji 100 milijard evrov.


Ne gre za napoved niti za dokaz, da takšna rast ni mogoča. Primer pa kaže, zakaj je treba cenovni cilj tipa „vsaj en evro na žeton“ presojati v kontekstu celotnega vrednotenja kriptovalute.


Zakaj spremljati tudi prihodnjo ponudbo


Pri nekaterih projektih je v obtoku le manjši del žetonov, drugi pa čakajo na sprostitev. Poleg tržne kapitalizacije se zato lahko srečamo tudi s kazalnikom popolnoma razredčenega vrednotenja, angleško fully diluted valuation ali FDV.


Ta kazalnik preračuna širšo ponudbo žetonov z njihovo trenutno ceno na enoto. Ponudniki podatkov pri tem lahko uporabljajo skupno ali največjo ponudbo, zato je pomembno preveriti uporabljeno metodologijo.


Predstavljajmo si projekt s 100 milijoni žetonov v obtoku, največjo ponudbo ene milijarde žetonov in ceno 10 evrov na enoto.


Njegova tržna kapitalizacija znaša eno milijardo evrov. Če za izračun FDV uporabimo največjo ponudbo, dobimo deset milijard evrov.


Izračun le kaže, kakšno bi bilo vrednotenje te količine žetonov pri trenutni ceni. Ne napoveduje, koliko bodo žetoni stali po sprostitvi.


Razlika med obema podatkoma opozarja na morebitno prihodnjo spremembo razpoložljive količine. Za njeno presojo je treba poznati časovni načrt sproščanja in tudi to, komu bodo žetoni pripadli.


Večja ponudba lahko ob nespremenjenem povpraševanju ustvarja pritisk na ceno. Dejanski rezultat pa je odvisen tudi od tega, ali bodo imetniki na novo razpoložljive žetone prodali in kolikšno bo zanimanje zanje.


cryptocurrency-market-volatility

Zakaj so lahko cenovna nihanja tako ostra


Stopnja nihanja cene se imenuje volatilnost. Izrazite cenovne spremembe v opazovanem obdobju pomenijo višjo volatilnost kot razmeroma miren razvoj. Ta podatek pa sam po sebi ne pove, ali bo naslednji cenovni premik navzgor ali navzdol.


Pri kriptovalutah lahko k nihanju hkrati prispeva več dejavnikov.


Eden od njih je spremenljivo zaupanje vlagateljev. Novica o napadu na storitev, tehnični težavi, spremembi pravil v neki državi ali pomembnem poslovnem sodelovanju lahko hitro spremeni pričakovanja trga.


Bistvena je tudi razlika med pričakovano in dejansko objavljeno informacijo. Ugodna novica ne sproži nujno rasti, če je trg z njo že računal ali pričakoval še boljši rezultat. Cenovni premik lahko povzroči celo nepreverjena informacija, in sicer preden je mogoče ugotoviti dejansko stanje.


Naslednji dejavnik je povezanost kriptovalutnega trga s širšim finančnim okoljem. Obrestne mere in pripravljenost vlagateljev za prevzemanje tveganja lahko vplivajo tudi na kriptovalute.


Raziskava, ki jo je objavil Mednarodni denarni sklad, opisuje povezavo med zaostrovanjem ameriške denarne politike, spremembo pripravljenosti vlagateljev za tveganje in padcem kriptovalutnega trga. (vir: The Crypto Cycle and US Monetary Policy, MDS, 2023).


To pa ne pomeni, da mora vsako zvišanje obrestnih mer povzročiti takojšen in enako izrazit padec vseh kriptovalut.


Cenovne premike lahko okrepi tudi finančni vzvod. Trgovec z njim pridobi večjo izpostavljenost cenovnim spremembam, kot ustreza njegovim lastnim vloženim sredstvom.


Ob neugodnem razvoju in nezadostnem kritju lahko trgovalna platforma njegovo pozicijo prisilno zapre.


Likvidacije pozicij, ki stavijo na rast, lahko povečajo prodajni pritisk na zadevnem trgu. Zapiranje pozicij, ki stavijo na padec, pa lahko prinese dodaten nakupni pritisk.


Pri tem je pomembno razlikovati med trgovanjem z dejanskimi kriptovalutami z izposojenimi sredstvi in izvedenimi finančnimi instrumenti, ki zagotavljajo izpostavljenost ceni prek pogodbe.


Zaprtje pozicije v izvedenem finančnem instrumentu namreč samodejno ne pomeni prodaje enake količine dejanskih kovancev. Tudi trg izvedenih finančnih instrumentov pa lahko prispeva k širšim cenovnim premikom.


Obseg cenovnega odziva nazadnje določa tudi razpoložljiva likvidnost. Veliko naročilo ima lahko na malo likvidnem trgu izrazitejši vpliv, v obdobju negotovosti pa lahko udeleženci del svojih ponudb umaknejo.


Dejstvo, da je s kriptovalutami mogoče trgovati neprekinjeno, ne zagotavlja enake razpoložljivosti nasprotnih strani ob katerikoli uri. Tudi visoka tržna kapitalizacija zato ni jamstvo za stabilen razvoj cene.


Kako umestiti cenovni premik v kontekst


Pri spremljanju izrazite rasti ali padca pomaga, če si zastavimo nekaj vprašanj. Ali so se spremenile informacije o samem projektu, pravila njegove ponudbe, razmere na celotnem trgu ali predvsem pripravljenost udeležencev za trgovanje?


Isti premik na grafu ima lahko različne vzroke in en sam naslov morda ne zajame vseh povezav.


Poleg cene je zato smiselno spremljati ponudbo v obtoku in prihodnjo ponudbo ter razpoložljive informacije o likvidnosti.


Pri novicah je pomembno razlikovati med napovedanim namenom in dejansko dokončano spremembo. Pri izrazitih odstotnih premikih pa moramo poznati izhodiščno ceno in opazovano časovno obdobje.


Rast z enega centa na dva sicer pomeni stoodstotno zvišanje vrednosti, sama po sebi pa ne pove ničesar o vzroku premika niti o možnosti prodaje večje količine žetonov.


Takšen pristop k ocenjevanju trga ne daje gotovosti glede nadaljnjega razvoja. Pomaga pa zastavljati natančnejša vprašanja in bolje razumeti, kaj posamezni podatki dejansko pomenijo.


Zaključek


Cena kriptovalute nastaja pri konkretnih poslih, v katerih se zanimanje kupcev sreča s pripravljenostjo imetnikov za prodajo. Ponudba določa razpoložljivo količino in njen razvoj, povpraševanje pa odraža praktično uporabo in pričakovanja vlagateljev. Likvidnost nato vpliva na to, pod kakšnimi pogoji je mogoče nameravani posel dejansko izvesti.


Tržna kapitalizacija pomaga umestiti ceno enote v kontekst celotnega vrednotenja žetonov v obtoku. Ne pove pa ničesar o količini vloženega denarja niti o znesku, ki bi ga vsi imetniki skupaj dobili s prodajo. Nizka cena enega žetona zato sama po sebi ne pomeni ugodne naložbe.


Ostra cenovna nihanja lahko nastanejo zaradi sočasnega delovanja novih informacij, sprememb zaupanja, uporabe finančnega vzvoda in omejene likvidnosti.


Razumevanje teh vplivov sicer ne omogoča zanesljivega napovedovanja prihodnjih cen, daje pa boljšo podlago za ocenjevanje dogajanja na trgu in prepoznavanje situacij, ko sam cenovni graf za razumevanje ne zadostuje.


To besedilo je namenjeno zgolj informativnim in izobraževalnim namenom in ne predstavlja naložbenega svetovanja. Kriptosredstva so volatilna in lahko izgubite celoten vloženi znesek.

Prikaži vse članke

Author

Tomáš Bára

Tomáš Bára
Education
oktober 27, 2026 11 minute branja

Hipoteka, zavarovana z Bitcoinom: Evolucija financiranja ali začetek revolucije?

Ali lahko kupite nepremičnino, ne da bi prodali svoj Bitcoin? V ZDA že obstajajo hipotekarni krediti in posojila, zavarovana z Bitcoinom. Odkrijte, kako ti modeli delujejo, kaj pomeni LTV, kdo ima med odplačevanjem nadzor nad zavarovanjem in zakaj je njihova uporaba na Češkem zaenkrat zapletena.

Preberi več
Education
oktober 20, 2026 11 minute branja

Prevare s kriptovalutami

Telefonski klic od osebe, ki trdi, da je iz službe za podporo strankam, naložbena priložnost, ki jo oglašuje znan obraz, ali nagrada, ki se nepričakovano pojavi v vaši denarnici. Vsaka situacija je sicer drugačna, vendar lahko vse vodijo do istega izida: razkrijemo občutljive podatke, pošljemo denar ali odobrimo transakcijo, ne da bi razumeli, kaj to dejansko pomeni.
Preberi več
Ta članek je zgolj informativne narave in ne predstavlja investicijskega, finančnega, pravnega ali davčnega svetovanja. Informacije, navedene v članku, niso priporočilo za nakup, prodajo, menjavo ali hrambo kriptovalut oziroma drugih digitalnih sredstev. Vrednost kriptovalut lahko močno niha, naložba vanje pa je povezana s tveganjem izgube dela ali celotnega vloženega zneska. Pred kakršno koli odločitvijo priporočamo, da pretehtate svoj finančni položaj in se po potrebi posvetujete s strokovnjakom.