Zakaj se Western Union in MoneyGram preusmerjata na tehnologijo blockchain?

Tradicionalno pošiljanje denarja v tujino očitno stoji pred velikim tehnološkim preobratom. Znana finančna podjetja, ki so bila doslej znana predvsem po klasičnih poslovalnicah, v velikem obsegu selijo svoje sisteme na digitalna omrežja (blockchain). To ni več le eksperiment – ta tehnologija postaja nov, hitrejši in cenejši standard za globalna plačila.

MoneyGram in njegova nova vloga pri preverjanju transakcij

MoneyGram je naredil temeljit korak in postal neposredni operater (t. i. validator) globalnega digitalnega omrežja Solana. V praksi to pomeni, da digitalnih valut ne uporablja več le pasivno, ampak pomaga pri njihovem neposrednem upravljanju.

Podjetje zdaj potrjuje transakcije v tem omrežju, nadzoruje varnost prenosa podatkov in svoje digitalne kovance zaklene v sistemu, s čimer zagotavlja zanesljivost poslovanja. Hkrati se je pridružilo tehnološkemu programu Solana Developer Platform, kjer pomaga razvijati sodobne finančne aplikacije za pametne telefone.

5 let priprav in lastni digitalni dolar

Za podjetje MoneyGram, ki po vsem svetu obsega več kot 60 milijonov strank in ima skoraj pol milijona poslovalnic, to pa ni prišlo kot strela z jasnega neba. Podjetje se namreč že več kot 5 let sistematično osredotoča na digitalne tehnologije.

Ta maj, na primer, je uspešno lansiralo lastno stabilno kriptovaluto, vezano na ameriški dolar, imenovano MGUSD, ki deluje v omrežju Stellar. To orodje ljudem omogoča, da imajo dolarska sredstva neposredno na svojem mobilnem telefonu, jih takoj pošiljajo čez meje ter jih prek aplikacije MoneyGram fleksibilno pretvarjajo v klasični gotovini v lokalni valuti na drugi strani sveta.

Zakaj je stari način pošiljanja denarja drag?

Tudi največji konkurent na trgu – Western Union – se je usmeril v isto smer. Letno obdela ogromno količino transakcij, ki presega 100 milijard USD. Pred nekaj meseci je podjetje v omrežju Solana pod kratico USDPT uvedlo svoj digitalni dolar. Trenutno ga preizkuša v Boliviji in na Filipinih, v letu 2026 pa ga namerava razširiti v več kot 40 držav po vsem svetu.

Razlog za ta korak je izključno ekonomski. Klasični bančni sistem ima preveč ovir. Zaradi bančnih provizij, dolgotrajne obdelave in potrebe po hranjenju ogromnih zneskov denarja na rezervnih računih v tujini se v starem sistemu nepotrebno »izgubi« približno 6 % do 9 % celotnega obsega poslanega denarja. Digitalni dolarji delujejo neprekinjeno (24/7) in odpravljajo te skrite izgube. Tudi za same finančne družbe je to donosen posel – upravljanje in kritje teh digitalnih rezerv jim lahko po ocenah prinese dodatni čisti dobiček v višini 2 % do 3 %.

Digitalni dolarji kot nov standard za podjetja in Latinsko Ameriko

Ta sodoben trend že zdavnaj ni več zadeval le navadnih ljudi, ki pošiljajo prihranke svojim družinam. Digitalne dolarje vse pogosteje uporabljajo tudi podjetja sama za hitre nakupe blaga in upravljanje s podjetniškimi denarnimi sredstvi. Najnovejši finančni podatki iz Latinske Amerike kažejo, da so se tam transakcije podjetij prek teh digitalnih omrežij v primerjavi z enakim obdobjem lani povečale kar za 81 %, saj menedžerji niso več pripravljeni čakati več dni na počasne lokalne banke.

Velike spremembe v Afriki in internetna prihodnost plačil

Podobno hitro dinamiko kaže tudi afriški trg plačil. Tehnološko podjetje Ripple je tam nedavno kupilo delež v ogromnem afriškem plačilnem omrežju Flutterwave, ki deluje v 35 državah, s ciljem, da tam uvede sodobna digitalna plačila. Koraki vodilnih podjetij, kot sta MoneyGram in Western Union, jasno kažejo, da globalni finančni tokovi dokončno zapuščajo stare bančne tire in se selijo v internetno infrastrukturo naslednje generacije.