NFT je odprl razpravo o tem, ali lahko tudi v spletnem svetu obstaja nekaj resnično edinstvenega, preverljivega in lastniškega. V okolju, kjer je digitalno vsebino mogoče kopirati in deliti v nekaj sekundah, je NFT prinesel idejo, da ima lahko tudi digitalna stvar dokazljivega lastnika.

Za ene je šlo za tehnološko revolucijo, za druge predvsem za špekulativni val. Kakorkoli gledamo, je NFT pomembno vplival na razmišljanje o digitalnem lastništvu, vrednosti in trgovanju na internetu.

Od digitalne kopije do digitalnega lastništva

NFT pomeni non-fungible token, torej nezamenljiv žeton. Za razliko od običajnega denarja ali Bitcoina, kjer je vsaka enota zamenljiva, je vsak NFT edinstven. Ima svoj identifikator in metapodatke, ki ga ločujejo od drugih. Zaradi tega lahko predstavlja konkretno digitalno ali fizično stvar in javno dokazuje, komu pripada.

S tem je NFT v digitalni prostor prinesel nekaj, kar mu je dolgo manjkalo: redkost. Sliko, video ali drugo datoteko si lahko še vedno prenese kdorkoli, toda samo lastnik NFT lahko dokaže, da ima izvorni žeton, povezan s tem sredstvom. NFT torej ne preprečuje kopiranja vsebine, ampak uvaja sistem za preverjanje lastništva originala.

Kako se je vse začelo

Za prvi znani NFT se običajno šteje projekt Quantum iz leta 2014. Širša javnost se za to tehnologijo dolgo ni posebej zanimala. Večji premik je prišel leta 2017 s projekti, kot sta CryptoPunks in CryptoKitties.

CryptoPunks je pokazal možnost lastništva edinstvenih digitalnih likov na Ethereumu in postal eden od simbolov trga NFT. CryptoKitties je širšemu občinstvu pokazal, da blockchain ni uporaben samo za kriptovalute, temveč tudi za lastništvo edinstvenih digitalnih predmetov. Takrat se je okoli NFT začel oblikovati širši trg, ki je pozneje dosegel umetnost, igre, članstva in digitalno identiteto.

Kaj NFT pravzaprav predstavlja

NFT je digitalni zapis na blockchainu, ki potrjuje lastništvo konkretnega žetona. Ta lahko predstavlja digitalno umetnost, zbirateljski predmet, predmet v igri, vstopnico, članski dostop, certifikat ali nekatera realna sredstva v digitalni obliki.

Pomembno pa je razumeti, česa NFT ne pomeni. Nakup NFT ne pomeni samodejno pridobitve vseh avtorskih pravic do vsebine, s katero je žeton povezan. To je vedno odvisno od pravil, ki jih določi avtor ali projekt. NFT torej običajno potrjuje lastništvo žetona, ne pa popolnega nadzora nad samim delom.

Kako NFT deluje

<

NFT nastane s postopkom mintinga, torej z ustvarjanjem in zapisom žetona v blockchain. Njegovo delovanje ureja smart contract, program shranjen na blockchainu. Določa, kdo je NFT ustvaril, komu pripada, kako se prenaša in kakšne lastnosti ima.

NFT je najpogosteje povezan z Ethereumom, kjer se uporabljajo standardi, kot sta ERC-721 ali ERC-1155. Za običajnega bralca so to tehnična pravila, po katerih denarnice, tržnice in aplikacije vedo, kako delati z NFT. Zaradi njih je mogoče NFT ustvarjati, kupovati, prodajati in uporabljati v različnih storitvah.

Zakaj je NFT pritegnil pozornost

Eden glavnih razlogov je bil, da so ustvarjalci lahko digitalna dela ponujali neposredno občinstvu brez nekaterih tradicionalnih posrednikov. Tehnologija je odprla nov način dela z distribucijo vsebin, lastništvom in digitalnim trgovanjem.

Za vlagatelje in zbiratelje je bila privlačna nova digitalna redkost. Ljudje so lahko imeli nekaj javno preverljivega, omejenega in prenosljivega. Kombinacija tehnologije, zbirateljstva, špekulacije in digitalnega lastništva je NFT pripeljala v središče kripto trga.

Omejitve in težave NFT

Kot druge nove tehnologije ima tudi NFT slabosti. Največja omejitev je, da je digitalno vsebino še vedno zelo enostavno kopirati. NFT ne pomeni, da slike ali videa ne more shraniti kdo drug.

Dodatna tveganja so phishing, napake uporabnikov pri uporabi denarnic in ranljivosti pametnih pogodb. Težava je lahko tudi nižja likvidnost: če zanimanje za zbirko ali žeton upade, kupca ni lahko najti. Velik del trga je poganjala špekulacija. Ko je zanimanje upadlo, je trg NFT izgubil zagon. To ne pomeni, da je tehnologija izgubila pomen, ampak bolj kaže, kje ima resnično uporabnost.

Ko NFT poveže digitalni in fizični svet

<

Zanimiv del razvoja NFT je bila povezava z resničnim svetom. Projekt NFTiff znamke Tiffany & Co. je lastnikom CryptoPunks omogočil, da digitalni lik spremenijo v luksuzni nakit. NFT tu ni deloval le kot digitalna slika, temveč kot osnova za fizični izdelek, pristnost in ekskluzivnost.

Podobno je projekt The Currency Damiena Hirsta pokazal trk digitalnega in fizičnega lastništva. Kupci so morali izbrati, ali obdržijo NFT ali fizično delo. S tem se je odprlo vprašanje, kaj ljudje dojemajo kot pravi original in kje nastaja vrednost umetnosti.

Drug znan primer je Bored Ape Yacht Club, kjer NFT ni bil le zbirateljska slika, ampak tudi vstop v skupnost, statusni simbol in osnova za nadaljnjo komercialno uporabo. Ti projekti kažejo, da lahko NFT na različne načine deluje kot most med digitalnim in fizičnim svetom.

NFT danes

Danes na NFT večinoma ne gledamo več tako nekritično kot med največjim razcvetom v letih 2021 in 2022. Zanimanje se je občutno ohladilo in pokazalo se je, da je velik del začetne rasti temeljil na navdušenju in špekulaciji.

NFT je danes manjši in bolj specifičen del trga. Namesto preprostega navdušenja se bolj išče, kje ima tehnologija dejanski smisel. Uporaba se išče pri vstopnicah, digitalni identiteti, članstvih, igrah ali tokenizaciji realnih sredstev. NFT tako ni več samo simbol dragih digitalnih slik, temveč primer, kako lahko blockchain upravlja lastništvo edinstvenih stvari.

Zaključek

NFT poskuša v digitalni svet prenesti nekaj, kar je bilo prej značilno predvsem za fizični svet: imeti original, dokazati njegovo pristnost in ga preprosto prenesti naprej. Ni le slika na internetu, ampak edinstven token na blockchainu, ki lahko predstavlja številna digitalna in realna sredstva.

Kot pri drugih tehnoloških novostih je tudi okoli NFT nastalo veliko pretiranih pričakovanj. Kljub temu je ta tehnologija odprla pomembno razpravo o tem, kako sta lahko videti lastništvo in vrednost v digitalnem okolju. Prav v tem je njen glavni pomen.