Združene države Amerike so naredile pomemben korak na področju digitalne in mednarodne politike. Ameriško ministrstvo za finance je v torek, 2. junija, uradno napovedalo uvedbo strogih sankcij proti družbi Nobitex, ki je največja kriptoborza v Iranu. Po poročilu, ki ga je objavila agencija Reuters, Washington to platformo obtožuje, da je delovala kot ključni steber prikritega vzporednega finančnega sistema.

Skrivna finančna bližnjica za elite režima

Po izjavi ameriških oblasti platforma Nobitex ni bila zgolj običajno mesto za javni nakup in prodajo digitalnih valut. Ameriško ministrstvo za finance naj bi jo označilo za strateškega partnerja iranske vlade. Po trditvah ZDA naj bi borza posredovala pri ogromnem številu digitalnih transakcij za iransko centralno banko in Islamsko revolucionarno gardo (IRGC), ki je skrbno nadzorovana in sankcionirana državna vojaška institucija.

Celotna ta infrastruktura naj bi služila za prenos pomembnih sredstev in finančnih virov izven ozemlja Irana. Ameriške oblasti so opozorile, da se je ta dejavnost okrepila zlasti po začetku ameriških vojaških operacij v Iranu, ko je režim poskušal hitro zaščititi svoje bogastvo in premoženje. Ameriški finančni minister Scott Bessent je v zvezi s tem ostro pripomnil, da iranski režim namerno zlorablja digitalna sredstva za uresničevanje lastne koruptivne agende in izogibanje sankcijam, in to v času, ko se domače iransko gospodarstvo sooča z globoko krizo in velikanskimi težavami.

Preiskovalna dejavnost

Sedanja odločitev Washingtona ni nastala čez noč. Pred napovedjo sankcij je potekala obsežna preiskovalna raziskava agencije Reuters, objavljena že 1. maja. Prav novinarji so takrat prvič podrobno opisali, kako je ta borza postala osrednje vozlišče senčnega financiranja, povezano z revolucionarno gardo in centralno banko.

Preiskava je razkrila tudi eno najbolj zanimivih podrobnosti celotnega primera – Nobitex je lahko neprekinjeno deloval tudi med množičnimi izpadi interneta v državi, ki jih je odredila vlada. V času, ko so bili običajni državljani popolnoma odrezani od omrežja, je ta borza obdelala transakcije v vrednosti več milijonov USD in tako finančne tokove režima ohranjala varne ter v nenehnem gibanju.

Vplivna dinastija in skrite identitete

Za širšo javnost je izjemno zanimivo tudi kadrovsko ozadje celotne afere, ki spominja na politični triler. Po ugotovitvah agencije Reuters borzo dejansko nadzorujeta dva brata iz družine Kharrazi. Ta dinastija sodi med najvplivnejše družinske linije v Islamski republiki Iran, oba brata pa naj bi imela zelo tesne vezi z novim vrhovnim voditeljem države.

Uradni poslovni zapisi so poleg tega razkrili, da sta bila ta moška ob ustanovitvi borze navedena s priimkom, ki ga člani njune družine uporabljajo le redko, kar vzbuja sum namernega prikrivanja identitete. Ameriški odziv zato ni prizadel le same platforme kot celote. Ministrstvo za finance je uvedlo osebne sankcije proti trem konkretnim predstavnikom vodstva, med katerimi sta oba omenjena predstavnika družine, Seyed Mohammad Ali Aghamir Mohammad Ali in Seyed Mohammad Aghamir Mohammad Ali, skupaj z glavnim izvršnim direktorjem borze Amirjem Hosseinom Radom.

Pripravljeni smo, je borza sporočila prek Telegrama

Ker je bila uradna razglasitev sankcij v Washingtonu izvedena šele po koncu običajnega delovnega časa v Iranu, družbe Nobitex ni bilo mogoče nemudoma doseči za neposredno izjavo. Vodstvo borze pa se je kmalu zatem obrnilo na svoje stranke prek uradnega kanala na družbenem omrežju Telegram. V izjavi je borza navedla, da že leta računa na morebitne zaplete s strani Združenih držav. Po njihovih besedah so bili tehnični in operativni ukrepi za obvladovanje takšnih kriznih razmer že dolgo del njihovega strateškega načrtovanja, platforma pa nadaljuje z običajnim poslovanjem.

Vir:

https://www.reuters.com/world/middle-east/us-sanctions-irans-largest-crypto-exchange-over-irgc-links-2026-06-02/